»Kako se to še zmeraj dogaja?«

»smo še zmeraj v času kamene dobe«

»V naši predstave iz parka preženejo vrane iz njihovega parka. Preženejo jih hudobne roke, uta, oči, se pravi gre za simbol za ljudi. Iskati jih gre psiček, ki jih zares tudi najde. Vrane se vrnejo pod pogojem, da iz tega, kar jim je naredilo nekaj slabega, se pravi palice, nastane nekaj novega.«

»A sem še zmeraj naivno verjela, da se bo pomiril.«

»Mislili smo, da smo naleteli na odlično idejo in nekaj, kar bi lahko postalo uspešnica na Broadwayu, ne da bi pri tem kdaj koli pomislili na daljno prihodnost.«

»V bistvu je apartheid mrtev in je izginil, a je še zmeraj tukaj.«

»Manjkal je eden od tistih ključnih elementov pri nadaljevanjih, to je, da ni šel dovolj v nepričakovano. Prav tako se ni dovolj poigral s pravili Avatarja, ki naj bi nas povezal s sanjskim svetom, tistim, ki ima duhovno komponento, ki je ne moremo niti povsem kvantificirati z besedami. Odkljukal je vse druge kvadratke, tega pa ne.«

»Putin je še zmeraj predsednik Rusije. Še zmeraj sem ruska državljanka, tako da česa takega ni mogoče narediti. Ali razumete? Zato sem zavrnila takšno izjavo ... Kar sem tudi storila.«

»Družina je lahko vsak, ki vas sprejme takšnega, kakršni ste.«